Cerkev sv. Martina na Bučki

Cerkev se v virih prvič omenja kot S. Marten pey Radel že leta 1526, in sicer v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti. Zgodnja omemba priča, da je cerkev verjetno srednjeveškega izvora. Na zunanjščini cerkvene ladje so se ohranili ostanki poslikave iz 16. stoletja. Od cerkvene opreme se je iz 18. stoletja ohranil baročni glavni oltar, ki stoji na kamniti mizi.

Cerkev je proglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena z Odlokom o razglasitvi cerkva: Sv. Jurij, Sv. Matija, Sv. Martin in Sv. Mihael za kulturne spomenike, UL RS, št. 40/99.

Opis cerkve sv. Martina
Cerkev sv. Martina se v virih prvič omenja leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti (S. Marten pey Radel).

Zgornja omemba cerkve priča, da je verjetno del cerkve še srednjeveški. To se verjetno nanaša na ladjo, kjer so se na zunanjščini ohranili ostanki neke poslikave, ki pa niso starejši od 16. stoletja. V 18. stoletju so starejši ladji prizidali današnji pravokotni prezbiterij in posodobili okenske odprtine ter namestili kamnita portala. Nad južnim stranskim portalom so namestili polkrožno nišo. Nekoliko kasneje, verjetno proti koncu 18. stoletja ali v začetku 19. stoletja, so na zahodni strani zgradili zvonik in predelali notranjščino ladje.

Današnjo podobo cerkve sestavljajo pravokotna ladja s potlačenim segmentnim lesenim in ometanim stropom, kvadratni grebenasto obokan prezbiterij ter zvonik na zahodni strani, katerega zgornji del prehaja iz kvadratne osnove v osmerokotni stolp. Zunanjščina cerkve, z izjemo lizen na prezbiteriju, ni posebej členjena. Edino omembe vredno členitev predstavljajo naslikani vogalniki na prezbiteriju in nekoliko mlajši in preprostejši na zvoniku. Od cerkvene opreme je pomemben le glavni oltar iz 18. stoletja, ki stoji na kamniti menzi. Leseni oltarni nastavek s krili in usločeno atiko krasijo kipi sv. Martina, sv. Frančiška, sv. Katarine ter štirje angelci.